{"id":12,"date":"2013-05-14T02:56:09","date_gmt":"2013-05-14T02:56:09","guid":{"rendered":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/?page_id=12"},"modified":"2013-06-04T15:44:23","modified_gmt":"2013-06-04T15:44:23","slug":"o-virih","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/meste-od-kod-prihajamo\/bela-krajina\/crnomelj\/preloka\/zilje\/kratka-zgodovina\/o-virih\/","title":{"rendered":"O virih"},"content":{"rendered":"

\"Tax<\/a>Kaj vemo o zgodovini ljudstva Zilje<\/a> prihaja iz nekaj virov. Najstarej\u0161i viri podatkov prihajajo iz \u0161tevilnih urbarjev – ra\u010duni davkov lokalnih lastnikov zemlji\u0161\u010d (n.pr. grofjei). Du\u0161an Kosovo delo “Urbarji ZA Belo krajino<\/a> v \u017dumberk” (SAZU, Ljubljana, 1991) je prepis 10 teh registrov od 15. do 18. stoletja.\u00a0 Prve omembe Ziljah<\/a> (vpisano Syll<\/em> in Syllee<\/em>) so v Urbarju gospostva Vinice na Kolpi, 1674 in Urbarju gospostva Krupe, 1690-1699. Ti urbarji omenijo \u0161tevilne osebe s priimki, ki \u0161e vedno obstajajo v Ziljah<\/a> (Stare\u0161ini\u010d, Jaketi\u010d, Balkovec, Cveta\u0161, \u010cadoni\u010d), pa \u0161e tudi druge, ki ne ve\u010d (Adle\u0161i\u010d, Horvat, Mureti\u010d, Krbavec). Obmo\u010dju omenjeno \u017dupa Zilje<\/a><\/em> so tudi vklju\u010deni zaselki ki danes poznamo – Balkovci, Pavlini in Dejani – poseljena z ljudmi s priimki Balkovec, Pavli\u010di\u010d in Dejan.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Ljubljana<\/a>Krstne, poro\u010dne in smrtne mati\u010dne knjige katoli\u0161ke cerkve, shranjene v Arhivu nad\u0161kofije v Ljubljani, ponujajo najbolj celovite podatke o osebah iz Zilj od 17. stoletja dalje. Najstarej\u0161e mati\u010dne knjige so vse ro\u010dno napisane v latin\u0161\u010dini. Oblika evidence se je v sredini 18. stoletja spremenila – jezikovno je pre\u0161la v nem\u0161\u010dino in organizacija podatkov pre\u0161la v tabelarno obliko. Vpisi so napisani v nem\u0161\u010dini, vsaj do leta 1857, ko je sloven\u0161\u010dina pri\u0161la v bolj pogosto uporabo.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/em><\/p>\n

Dru\u017einske knjige (Status Animarum)<\/em>, ketere so od leta 1870*** duhovniki v Preloki urejali, sedaj shranjeni v \u017dupnijskem uradu v Adle\u0161i\u010dih, ponujajo zelo dober povzetek statisti\u010dnih podatkov o dru\u017einah v Ziljah<\/a>, pa tudi nekaj zelo zanimivih pripovedovanj. Trije obseg obstaja, zbrani v 1870***, 1881 in 1925. Podatki so organizirani v obliki tabele z naslovi v latin\u0161\u010dini s starej\u0161imi vpisi v nem\u0161\u010dini, novej\u0161i pa v v slovenskem jeziku.<\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n

Zemlji\u0161ki kataster l. 1817-1861, ki ga je naro\u010dil avstrijski cesar \"\"<\/a>Franz I. v Grundsteuerpatent-u leta 1817 nam daje edinstven pogled geografije Ziljah<\/a> (in celotne Avstro-ogrske monarhije) v fantasti\u010dni podrobnosti. Karte zarisujejo parcelne meje, lokacijo zgradb, polo\u017eaj cest in uporabe zemlji\u0161\u010d. Karte za Zilje<\/a> so bile ustvarjene leta 1822, s popravki dodani leta 1868.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nenazadnje so bili \u017eivi \u010dlove\u0161ki viri dragoceni, z neverjetnim poznavanjem ljudi in dogodkov, ki so se zgodili v Ziljah<\/a> dosti pred njihovim rojstvom. Zgodbe ki so se prena\u0161ale od star\u0161ev na otroke so prispevali informacije, ki jih ne bi na\u0161li v katerem koli drugem viru. \u010ceprav vemo, da ta informacija je lahko v\u010dasih nenatan\u010dna, je nas vseeno pokazala smer, kjer bi morali nadaljevati z iskanjem. Zahvaljujemo se vam, ki ste delili svoje zanimive zgodbe in znanja!<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj vemo o zgodovini ljudstva Zilje prihaja iz nekaj virov. Najstarej\u0161i viri podatkov prihajajo iz \u0161tevilnih urbarjev – ra\u010duni davkov lokalnih lastnikov zemlji\u0161\u010d (n.pr. grofjei). Du\u0161an Kosovo delo “Urbarji ZA […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":10,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"footnotes":""},"class_list":["post-12","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/12","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12"}],"version-history":[{"count":10,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/12\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":168,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/12\/revisions\/168"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}