{"id":10,"date":"2013-05-14T02:55:46","date_gmt":"2013-05-14T02:55:46","guid":{"rendered":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/?page_id=10"},"modified":"2013-06-04T15:38:04","modified_gmt":"2013-06-04T15:38:04","slug":"kratka-zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/meste-od-kod-prihajamo\/bela-krajina\/crnomelj\/preloka\/zilje\/kratka-zgodovina\/","title":{"rendered":"Kratka zgodovina"},"content":{"rendered":"

Zilje je naselje na severnem bregu reke Kolpe, katera zarisuje mejo s hrva\u0161ko v tem kraju Slovenije.\u00a0 Teren je valovit in kra\u0161ast, zato je dosti jam in zemlja dosti kamnita in potem samo zmerno rodovitna.\u00a0 Zna\u010dilne drage <\/em>(male doline) katere so tod \u0161tevilne imajo bolj rodovitno zemlja na dnu.\u00a0 Zato je bilo kmetijstvo te\u017eko in ne precej produktivno, posebno pred modernim vekom.\u00a0 Reka je bila najbr\u017e privla\u010dna prvim naseljevalcem zaradi ribolov, mlinarstvo in ravnine ob bregu za la\u017eje kmetijstvo-<\/p>\n

Ime naselja se je spreminjalo preko stoletij.\u00a0 Po zgodovinskih virih se je Zilje<\/a> pisalo Silie, Sille, Sylle, Syll<\/em> itd. Zilje je pravzaprav vzdru\u017eenje ve\u010d manj\u0161ih enot: Gornje<\/a>, Srednje<\/a> in Dolnje<\/a> Zilje.\u00a0 \u0160e ve\u010d oddelkov obstajajo — v Gornje Zilje<\/a> so Gorenjci<\/a>, Maji\u0161\u010de<\/a> in Mureti\u010devo selo<\/a>; Cveta\u0161evo selo v Srednje Zilje<\/a>.\u00a0 To se strinja s izrazem “v Ziljah”, ki ozna\u010duje da je ime Zilje samostalnik \u017eenskega spola v mno\u017eini.\u00a0 Oblika v ednini bi morala biti Zilja, beseda ki ima podobnosti z besedom sila<\/em> (naselja) v \u010dakavski hrva\u0161\u010dini.<\/p>\n

\"Zilje\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Zilje<\/a> najdemo v Beli krajini<\/a>, tako imenovana da jo razlikujemo od preostankom Kranjske. Prej ko je Bela krajina<\/a> spadala pod vojvodino Kranjsko je bila pod nadzorovanjem Kraljevine Hrvatske (katera je \u017ee bila podlo\u017ena Mad\u017earskemu kralju). Karantanski in Kranjski grofovi iz severa so v 12. stoletju vdirali v te malo-poseljene kraje.\u00a0 Po priklju\u010dku Beli krajini<\/a> k Kranjski je po\u010dela intenzivna kolonizacija. Prvi naseljenci iz severne Kranjske in Karantanije so najprej ustanavljali vasje \u010crnomelj, Metlika in Vinica. Najstarej\u0161i urbarji pri\u010dajo o tem: imena so prete\u017eno alpsko-slovanski (Novak, \u017dalec, Zajec) pa tudi nem\u0161ki (Wolff, Schukle [\u017dugelj?] in aristokrati Wachsendorff).\u00a0 Ob tem \u010dasu je ju\u017ena meja Kranjske vijala po Kolpi, kakor da \u0161e do danes.<\/p>\n

Bela krajina<\/a> je naslednja dva stoletja u\u017eivala miru dokler so Turki za\u010deli prihajati iz juga v za\u010detku 15. stoletja.\u00a0 Tur\u0161ki napadi so povzro\u010dili ogromno preseljivanje ljudstva v bli\u017eini Vojni krajini za naslednja dva stoletja.\u00a0 Mnogo manj\u0161ih naselij je bilo vsaj delno izpraznjeno, prebivalci (begunci) be\u017ee\u010di proti severa.\u00a0 So\u010dasno so prihajali begunci in dezerterji iz juga in se naselili v vasjeh ob Kolpi.\u00a0 Urbarji iz tistega \u010dasa zdaj prvi\u010d imenujejo prebivalce s priimke ki bolj zvenijo kot hrva\u0161ke: Mate\u0161i\u010d, \u0160imonovi\u010d in Jurkovi\u010d.\u00a0 V tem \u010dasu so najbr\u017e bili zaselki tudi ustanovljeni, imenovani po priimku svojih ustanovljencev: Balkovec v Balkovci, Pavli\u010di\u010d v Pavlini, Dejan v Dejani, Grdun v Grduni, Krotec v Kroci, Vidina v Vidine, Kavran v Kavrani (danes Novoseli). Priimki vpisani v urbarjah iz konca 17. stoletja potem se ne dosti spremenujejo vse do 20. stoletja; ti so Stare\u0161ini\u010d, Jaketi\u010d, Adle\u0161i\u010d, Mureti\u010d, Bro\u017ei\u010d, Vrane\u0161i\u010d, Cvita\u0161i\u010d\/Cveta\u0161, Ivanovi\u010d, \u010cadoni\u010d, Pavlakovi\u010d, Ivanu\u0161i\u010d, Miketi\u010d in \u0161e ve\u010d.\u00a0 Ve\u010dina teh priseljencev je najbr\u017e pri\u0161lo iz dana\u0161nje Like v Hrva\u0161ki.\u00a0 Ti so bili po narodnosti hrvati, srbi in vlahi; po veri katoliki in pravoslavci; po jeziku najbr\u017e \u010dakavsko-ikavci (jezik ki je \u0161e dandanes ohranjen redko po tem kraju Dalmacije).<\/p>\n

Prebivalstvo Zilj se je za stoletja prete\u017eno bavilo s kmetijstvom.\u00a0 Danes merimo zemljo v hektare, ali v preteklosti so uporabljali hube<\/em> po krajih pod nadzorovanjem Nem\u010dije in Avstrije.\u00a0 Ena huba<\/em> je bila toliko zemlje koliko bi rabila ena dru\u017eina gojiti da bi lahko pre\u017eivela, nekako od 8 do 20 hektarjev. V na\u0161i raziskavi, zanimivo je da je zelo redko imela ena dru\u017eina celo hubo<\/em> za svojo (ali imela pravico da uporabe).\u00a0 Pogosto so dru\u017eine obdelovale pol, tretjino, \u010detrtino ali \u0161e manj\u0161i del ene hube.<\/em> Torej je ziljska zgodovina vedno postavljena v ozadju kaj bi mi danes \u0161teli kot rev\u0161\u010dina.\u00a0 Zato se ne presene\u010da da so mnogi fanti odhajali v tujino za kruhom, posebno pred \u0161irjenje industrije v drugi polovici 19. stoletja.\u00a0 Spet vidimo ogromen pretok ljudstva, zdaj iz Bele krajine v Nem\u010dijo, Avstrijo in severno Ameriko.<\/p>\n

Upamo da bo na\u0161a spletna stran zanimiva vam ki ste na obeh strani Atlantika, za tiste katerim so predniko ostali v Ziljah in tudi za tiste katerim so predniki se odselili v iskanju nove prilo\u017enosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zilje je naselje na severnem bregu reke Kolpe, katera zarisuje mejo s hrva\u0161ko v tem kraju Slovenije.\u00a0 Teren je valovit in kra\u0161ast, zato je dosti jam in zemlja dosti kamnita […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":8,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"footnotes":""},"class_list":["post-10","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10"}],"version-history":[{"count":18,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":75,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10\/revisions\/75"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/gfamilytree.com\/zgodovina\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}